Inštitut RS za socialno varstvo
Deinstitucionalizacija
Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana
deinstitucionalizacija@siol.net
|
|
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov je mednarodni sporazum za človekove pravice z namenom zaščite pravic in dostojanstva oseb z ovirami. Države, ki so sprejele Konvecijo morajo zagotoviti polno uživanje človekovih pravic invalidov in popolno enakost v skladu z zakonom. Slovenija je Konvencijo sprejela leta 2008. Do konvencije lahko dostopate tukaj. |
 |
Ona je Ana je eden redkih slovenskih romanov, ki se ukvarjajo z izkušnjo shizofrenije. Napisal ga je Benjamin Okorn, kar je psevdonim. Stkal je zgodbo Ane, študentke prvega letnika angleščine, ki začne zaznavati spremembo v svojem notranjem svetu. Med drugim sliši glasove, psihiater ji postavi diagnozo shizofrenija, Ana pa se znajde na zaprtem oddelku psihiatrične bolnice. Potem ko se po nekaj mesecih Ana vrne domov, spozna fanta, ki se ne izkaže za najboljšo družbo. Sledijo zapleti in naposled Ana izgine neznano kam. Sledi razplet, do katerega pa naj bralka in bralce prideta sama. Zgodba je napeta in zanimiva. Bralce potegne vase, jih popelje v krasni svet psihiatrije in jim ponudi izviren vpogled v slišanje glasov in duševnih stisk. Več o romanu Ona je Ana lahko preberete tukaj tukaj. |
 |
Zavod Risa je priredil sedem zgodb petih slovenskih pisateljev v obliko lahkega branja. V lahkem branju je tako mogoče brati zgodbe Ivana Tavčarja, Prežihovega Voranca, Bogomirja Magajne, Slavka Gruma in Cirila Kosmača. Zgodbe so napisane tako, da jih lahko beremo in razumemo vsi. Naslov knjige je Naše zgodbe. V njej je veliko slik, ki jih je prispeval Leander Fužir. Knjiga je na voljo tako z majhnimi kot velikimi tiskanimi črkami. Naše zgodbe je mogoče naročiti tukaj. |
 |
Zgodbo o zaljubljencih Romeu in Juliji, ki jo je napisal William Shakespeare, je mogoče brati v lahkem branju. Izdal jo je zavod Risa. Zgodba je napisana tako, da jo lahko razumejo vsi. Na koncu so razložene tudi težke besede, v dodatku pa opisani ljudje, ki nastopajo v zgodbi. Njihova imena so zapisana tudi po angleško. Do knjige Rome in Julija v lahkem branju je mogoče priti tukaj. |
 |
Knjiga Pod svobodnim soncem je bila izdana že leta 1905. Napisal jo je Fran Šaleški Finžgar. V njej je pripovedoval o Slovanih, ki so se borili z Bizantinci. Zdaj je roman na voljo tudi v lahkem branju. Roman je zavod Risa objavil v dveh knjigah, da bi bilo branje še lažje. Romana Pod svobodnim soncem v lahkem branje si je na računalnik mogoče naložiti tukaj. |
 |
V lahkem branju je mogoče brati tudi roman Ivana Tavčarja Visoška kronika. Zgodba je enaka kot v izvirniku, a je napisana tako, da je bodo lahko razumeli tudi ljudje, ki težko berejo. V knjigi so razložene težke besede in opisane osebe, ki se pojavljajo v zgodbi. Knjigi si je mogoče izposoditi v knjižnici ali pri zavodu Risa, ki je knjigo izdal. Tukaj si jo lahko si prenesete na računalnik. |
 |
Zgodba o puranu Petru je prva knjiga v slovenščini z znakom za tretjo stopnjo lahkega branja. Napisala jo je Sabina Breznik, učenka VI. Stopnje PPVI Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Avtorica je zapisala, da ima rada živali, prav tako rada posluša zgodbe o njih in jih tudi sama piše. Idejo za zgodbo o puranu Petru je dobila, ko je razmišljala, da v ZDA ljudje jedo purana za praznike. Pravi, da ob tem lahko občuti grozo puranov. V lahko branje sta knjigo Puran Peter priredili Mateja Meh in Ana Linasi, grafično jo je oblikovala Klara Golob, mentorica pa je bila Aksenija Kermauner. Knjigo Puran Peter lahko preberete tukaj. |
 |
Pri Zavodu Risa je izšel zbornik kratkih zgodb v lahkem branju z naslovom Jezik pride naproti. Zbornik je sestavljen iz treh delov. Naslov prvega je Prijateljstvo in ljubezen, drugega Zgodbe iz življenja, naslov tretjega dela pa je Potovanja, pomoč in domišljija. V zborniku je mogoče prebrati zgodbe v hitrem branju, ki so ji avtorice in avtorji poslali na nagradni natečaj. Vse tri dele zbornika, ki sta ga uredili Danica Haramija in Tatjana Knapp, si lahko na računalnik naložite tukaj. |
 |
Ker je veliko zakonov in pravil zapisanih v težko razumljivem jeziku, si marsikdo z njimi ne more pomagati. Tako številni ljudje nimajo možnosti, da bi se informirali o svojih pravicah. Za ljudi z ovirami je zelo pomembno, da poznajo svoje pravice, ker jih sicer ne morejo uveljavljati. Zato je pomembno tudi, da lahko Konvencijo o pravicah invalidov berejo v lahkem branju. Konvencijo o pravicah invalidov v lahkem branju je leta 2008 izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Do nje lahko dostopate tukaj. |
 |
Ustava Republike Slovenije je napisana v pravniškem jeziku, ki marsikateri prebivalki in marsikateremu prebivalcu ni nedostopen. Zato je skupina prek 30 prostovoljcev ustavo priredila v obliko lahkega branja. Pri petletnem projektu so sodelovali študenti in študentke specialne in rehabilitacijske pedagogike s Pedagoške fakultete v Ljubljani, pregledali pa so jo vrhovni sodnik svetnik, strokovnjakinja za lahko branje ter testni bralci in bralke. Vseh 176. členov ustave so tudi vsebinsko razložili, obenem pa so pojasnili težje besede. Tako so slediliKonvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov in Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov, kidostop do informacij opredeljujeta kot pomembno pravico vsakega človeka. Lahko berljivo ustavo so avtorice in avtorji leta 2021 napisali v okviru Študentske sekcije Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenijo, pri projektu pa sta sodelovala še Zveza Sožitje in invalidsko podjetje Želva. Do ustave v lahkem branj lahko dostopate tukaj. |
|
|
Do članka "Prehod k skupnostnim oblikam oskrbe v Sloveniji" lahko dostopate tukaj. |
|
|
Do članka "Kratka zgodovina dezinstitucionalizacije v Sloveniji" lahko dostopate tukaj. |
|
|
Do zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ) lahko dostopate tukaj. |
|
|
Neuradno prečiščeno besedilo Zakon o invalidskih organizacijah (ZInvO) je informativni delovni pripomoček. Do zakona lahko dostopate tukaj. |
|
|
Do resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028 lahko dostopate tukaj. |
|
|
Do neuradnega prečiščenega besedila Zakona o o duševnem zdravju objavljenega na portalu Pravno-informacijskega sistema lahko dostopate tukaj. |
|
Do neuradno prečiščenega besedila Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), objavljenega na portalu Pravno-informacijskega sistemalahko dostopate tukaj. |
|
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o varstvu pred diskriminacijo, objavljeno na portalu Pravno-informacijskega sistema obsega: Do zakona lahko dostopate tukaj. |
|
|
Do zakona o socialnem vključevanju invalidov lahko dostopate tukaj. |
|
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o izenačevanju možnosti invalidov obsega: - Zakon o izenačevanju možnosti invalidov – ZIMI (Uradni list RS, št. 94/10 z dne 26. 11. 2010), Do zakona lahko dostopate tukaj.
|
|
Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19 in 189/20 – ZFRO)
Do zakona o socialnem varstvu lahko dostopate tukaj. |
|
|
Priročnik, ki opisuje nekatere praktične elemente pri načrtovanju in implementaciji oskrbe, ki temelji na pristopu osredotočenem na osebo. Do celega članka Jin in Jang načrtovanja psihosocialne skrbi Davida in Althea Brandon lahko dostopate tukaj. |
 |
Do celega članka Davida Brandona o normalizaciji, lahko dostopate prek povezave. |
|
|
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov je mednarodni sporazum za človekove pravice z namenom zaščite pravic in dostojanstva oseb z ovirami. Države, ki so sprejele Konvecijo morajo zagotoviti polno uživanje človekovih pravic invalidov in popolno enakost v skladu z zakonom. Slovenija je Konvencijo sprejela leta 2008. Do konvencije lahko dostopate tukaj. |
|
|
Konvencija o pravicah invalidov je mednarodni sporazum za človekove pravice. Namen Konvencije je zaščita pravic in dostojanstva oseb z ovirami. Države ki so sprejele Konvecijo morajo zagotoviti polno uživanje človekovih pravic invalidov in popolno enakost v skladu z zakonom. Slovenija je Konvencijo sprejela leta 2008. Do lahko berljive verzije Konvencije lahko dostopate tukaj. |
|
|
Poročilo se osredotoča na pet študij primerov iz evropske regije, kjer so bile ustanove za osebe z ovirami, vključno z osebami s kompleksnimi potrebami po podpori, popolnoma zaprte. Poročilo vključuje študije primerov iz Italije, Švedske, Moldavije, Škotske in Irske. Do celotnega poročila v angleškem jeziku lahko dostopate tukaj. |
|
|
Knjiga Basaglia's International Legacy bralcu ponuja pregled razmišljanja o liku in delu Franca Bazalje ter njegovem vplivu na mednarodno prakso. Besedila klinikov, zgodovinarjev in družboslovcev so razvrščena v tri poglavja. Prvo poglavje obravnava vpliv Franca Basaglie v Italiji, drugo obravnava njegov vpliv v državah Evrope in Južne Amerike, ki so sledile njegovemu zgledu. Tretje poglavje ponuja jasnejše razumevanje odnosa do Basaglie v državah, kjer je bil njen vpliv zavrnjen ali bistveno spremenjen. Italijanski Zakon 180, iz leta 1987, je verjetno en od najbolj radikalnih zakonov na področju duševnega zdravja, ki so ga kdaj sprejeli. Uvedel je moratorij na sprejeme v psihiatrične bolnice in pozval k hitremu zaprtju takšnih ustanov. Zakon, je krona dela karizmatičnega italijanskega psihiatra, pionirja dezinstitucionalizacije in aktivista, Franca Basaglie (1924 – 1980) in gibanja »demokratična psihiatrija«. S svojimi idejami in akcijami je spodbudil proces dezinstitucionalizacije pri nas in drugod po svetu. Knjiga Basaglia's International Legacy: From Asylum to Community bralcu ponuja poglobljeno razumevanje njegovih idej, dela in vpliva širom sveta (Kratek opis povzet iz knjige Basaglia's International Legacy). Knjigo lahko kupite tukaj. |
|
|
V okviru projekta Vzpostavitev projektne enote za izvedbo deinstitucionalizacije smo izdali slovenski prevod Skupnih evropskih smernic za prehod iz institucionalne v skupnostno oskrbo, do katerega lahko dostopate tukaj. |
Inštitut RS za socialno varstvo
Deinstitucionalizacija
Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana
deinstitucionalizacija@siol.net
.png)
