Etika dezinstitucionalizacije

Proces dezinstitucionalizacije temelji na etičnih načelih, ki so utemeljena na človekovih pravicah. Te morajo veljati za vse, torej tudi za tiste, ki imajo dolgotrajne stiske, so ovirani ali so v življenjskem obdobju, ki zahteva specifično uresničevanje takih vrednot oziroma pravic. Z dezinstitucionalizacijo želimo skozi dolgotrajni in zahtevni proces ukiniti institucije in ljudem ob primerni oskrbi in podpori omogočiti življenje v skupnosti.

V tem procesu ljudi, ki nimajo dostopa do delovanja v družbi, ne vidimo kot pasivnih in objektiviziranih pacientov, ampak enakopravne in polnopravne državljanke in državljane, ki imajo pravico do polnega sodelovanja in vključevanja v družbo. Prav tako imajo pravico do izbire, moči odločanja in samostojnosti.

Ko gre za otroke, to pomeni, da naj bi vsi odraščali in se razvijali v družinskem okolju, tudi otroci s težavami oziroma motnjami in ovirami. Tudi ti otroci imajo enake pravice do družinskega življenja, izobraževanja in zdravstva kot njihovi vrstniki, ki nalepke »motnja« nimajo. Enakost starih ljudi pa pomeni, da imajo pravico do dostojanstvenega življenja, neodvisnosti in sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju.

Odnosi v službah pomoči in podpore morajo biti tovariški, pristni in topli. Službe morajo prisluhniti posamezniku in mu omogočiti, da razvija svoje potenciale in spretnosti. Treba je preseči tudi segregacijo in omogočiti ljudem, da se družijo z drugimi ljudmi v skupnosti, saj bodo le tako res prevrednotili svoj položaj in vlogo.

Dezinstitucionalizacija želi ukiniti ali preprečiti brezpravnost, nemoč, zapiranje, prisilo, obravnavanje ljudi kot drugorazrednih državljank in državljanov, odvisnost, prenos odgovornosti, izključenost, objektivizacijo, prilagajanje instituciji, togost osebja in hierarhijo odnosov.

Po drugi strani se dezinstitucionalizacija zavzema za polnopravnost, moč odločanja in delovanja, mobilnost, prosto voljo, univerzalnost pravic, samostojnost, solidarnost, vključevanje, pravico do vsakdanjega življenja, izbiro, razumevanje ljudi kot subjektov, prožnost služb, horizontalnost in demokracijo.

Te vrednote želi doseči z načeli antidiskriminacije, perspektivo vrlin, samostojnim življenjem v skupnosti, povezovanjem, normalizacijo, storitvami po osebni meri, zagotavljanem varne zaposlitve obstoječemu kadru, dialogom, skupnim odločanjem itd.

Iz tega sledi osem temeljnih načel dezinstitucionalizacije:

I. Stanovalci v institucijah so polnopravni državljani.

II. Sodelovanje in vključevanje uporabnikov v proces prehoda iz institucij v oskrbo v skupnosti.

III. Zagotavljanje varnih delovnih pogojev in izobraževanja obstoječemu kadru.

IV. Omogočanje samostojnega življenja.

V. Povezovanje in sodelovanje s skupnostjo.

VI. Omogočanje uporabnikom možnost izbire in vpliva na lastno življenje.

VII. Ukinitev uporabe prisilnih sredstev.

VIII. Individualizirana in personalizirana oskrba.